Šampanjec

Poletje je očarljiv letni čas. Sveže jutro z diskretnimi sončnimi žarki nam nariše nasmeh na lica. Tisti, ki se zbudijo v poročni postelji ali pa nekje v njeni bližini, si lica lahko obarvajo še s požirkom šampanjca. (avtor: g. Drago Medved)

Poletje je tu in ne glede na to, ali je muhastega vremena ali ne, kozarec šampanjca ob pravem trenutku in na pravem mestu ne bo nikoli odveč. Šampanjec ima namreč svojevrstno lastnost iskrivosti. Mehurčki, ki se radoživo razkazujejo, niso samo rezultat kemičnega procesa med sekundarnim vrenjem v steklenici in nekakšen vizualni okras vina, temveč so tudi pomembni za samo strukturo šampanjca in njegov okus. Lahko bi celo rekli, da so duša šampanjca in če lahko pri ljudeh dušo samo čutimo, jo pri šampanjcu lahko tudi vidimo.

Tudi v slovenščini beseda šampanjec šumi, ne le v francoščini. Tudi druge kulture in jeziki so si prizadevali, da bi poimenovali to vino po svoje, toda tako, da bi beseda vseeno spominjala na Šampanjo in šampanjec. Tu ne mislim na našo penino, ki so jih dali tako lepo ime v Bleiweisovih novicah v petdesetih letih 19. stoletja. Mislim predvsem na našo izgovorjavo pokrajine Šampanje in šampanjca. V nemščini je tudi opazen šumnik pri besedi der Schaumwein, pri angleščini ga v besedi Sparkling Wine ne čutimo več. Rusi so ga v času Sovjetske zveze kar po svoje »zapakirali« v Советское Шампанское. Šampanjec je torej vino, ki šumi in se iskri.

Zaznavanje prijetne sadne svežine in kislosti, a hkrati polnosti v okusu in mehkobi pri polzenju šampanjca po grlu – če seveda gre za mlad šampanjec – nas vedno znova navdaja s posebnim občutkom. Mnogi pravijo, da jim že po prvih požirkih šampanjec »stopi v glavo«. To si lahko razložimo z vlogo topnega in netopnega CO₂ oziroma mehurčkov. Ogljikov dioksid namreč pospešuje izločanje alkohola v kri in zato nam v glavi hitro senzorji sporočijo, da imajo naši možgani obisk, ki jih je vznemiril. Počasi se stanje umiri in občutek nelagodnosti zamenja prijetna lahkotnost sveta okoli nas.

Poletje je očarljiv letni čas. Sveže jutro z diskretnimi sončnimi žarki nam nariše nasmeh na lica. Tisti, ki se zbudijo v poročni postelji ali pa nekje v njeni bližini, si lica lahko obarvajo še s požirkom šampanjca. Saj bo potem še dovolj časa za tekanje, kolesarjenje in uživanje jogurta proti napihnjenosti…
Predstavljajte si senčno teraso s cvetjem in prijetno družbo ob koncu pomembnega poslovnega dogodka. In šampanjec v roki, iskreč se v svoji zlati veličini. To je slika notranjega razpoloženja zadovoljnega človeka.

Potem pa še večer, topla sapa poletja, ki jo noč varuje pred pretiranim vsiljevanjem vročine. Hladen šampanjec nas osveži, zbistri za igriv in duhovit pogovor. Za domislice ali pa za kramljanje kar tako. Šampanjec zahteva od nas, da imamo v roki pravi kozarec in da ga tudi pravilno držimo. Sproščeno, duhovito, elegantno. Šampanjec pričakuje od svojega pivca, da  je take drže kot on sam. Poletje je odličen letni čas, da se vadimo v tej drži.

Drago Medved